Martin Luther King, veliki borec za pravice temnopoltih, je med svojim znamenitim govorom v Washingtonu, 28. avgusta 1963, izrekel besede: »Sanjam, da…«. Tudi jaz sanjam o veličastni prihodnosti kristjanov, ki se zbirajo okrog oltarja cerkva v Novi in Stari Oselici. Sanjam o notranje svobodnih ljudeh, ki zaradi naveze z Jezusom v vsakem človeku najprej prepoznajo človeka. Sanjam o marljivih ljudeh, ki svojo ljubezen do ustvarjalnega dela na domačijah, poljih, travnikih, gozdovih, delavnicah in tovarnah prenašajo v župnijsko občestvo in tako mladim rodovom kažejo, kako pomembno je nadaljevati stoletno tradicijo krščanske navzočnosti v naših krajih. Sanjam o srčnih ljudeh, ki se zavestno odpovedujejo vsemu, kar prinaša razdor, sovraštvo in nasilje. Sanjam o globoko vernih ljudeh, ki se oskrbujejo z zaščito pred duhovno sklerozo, to je pred izgubo spomina na krščanske korenine; in ki so velikodušno odprti za navdihe Svetega Duha. Sanjam o notranje rodovitnih ljudeh, ki ohranjajo duhovno mladost – v spoštljivem odnosu do tradicije, zaklada preteklosti, s trdno zasidranostjo v sedanjost ter upanja polnim pogledom v prihodnost. Sanjam o ljudeh, ki si upajo preseči kalupe udobja in lagodnosti ter iščejo nove poti. Sanjam o pogumnih ljudeh, ki se upirajo samozadostnosti in  zagledanosti v »lasten popek« in zato v sebi nosijo izjemno širino srčnega pogleda, ki je širok in optimističen. Sanjam o ljudeh, ki v središče svojega bivanja zavestno umestijo Jezusa Kristusa, ter nato z Njim gradijo globok oseben odnos. 
Sanjam o ljudeh, ki se odločijo, da postanejo in ostanejo učenci in misijonarji Jezusa Kristusa, da  bi vsi v Njem imeli življenje. Učenci se usedejo k Učiteljevim nogam in mu prisluhnejo; misijonarji pa Ga navdušeno oznanjajo z zgledom in pričevanjem svojega življenja. Sanjam o ljudeh, ki čudovito Poljansko dolino spreminjajo v duhovni vrt, kjer skozi bogastvo različnosti sije lepota edinosti, sprave in sožitja.
Sanjam o ljudeh, izmed katerih so poklicani pastirji z »vonjem po ovcah« in s »srcem, oblikovanem po Jezusovem Srcu«. Sanjam o ljudeh, ki se veselijo Življenja ter zato med seboj spretno podirajo zidove in navdušeno gradijo mostove. Sanjam, ker vem, da je to uresničljivo; zaupam v Jezusa, naše trdno upanje. Če sem na začetku razmišljanja omenil Luthra Kinga, bom za sklep nekdanjega predsednika Milana Kučana in misli iz njegovega nagovora ob razglasitvi samostojnosti, 26. junija 1991: »Zmogli smo, ker je bila naša vera trda in ker ni bilo zle misli v naših dejanjih. Hvala vam za to, dragi rojaki. Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.«        
Vaš Janez