Ob sklepu svete maše na prvi petek v mesecu največkrat vsem navzočim voščim, da bi tega večera v živo začutili, kako nas ima Jezus rad; z besedami: “naj vas Jezus stisne k svojemu srcu”. Za letošnje velikonočne praznike pa mi je Jezus vse te želje tisočerno povrnil, udejanjil in obogatil.
Takole je bilo: v dopoldnevu Velike sobote sta bila v Novi Oselici dva blagoslova velikonočnih jedil. Tik pred prvim sta v zakristijo vstopila bratec in sestrica. Ministranta! Nadela sta si svoji ministrantski oblačili, zvedavo spraševala, kaj se bo zgodilo, nato pa smo skupaj stopili k Božjemu grobu, počastili Jezusa v sveti Evharistiji, blagoslovili velikonočna jedila in se vrnili v zakristijo. Odložila sta svoji obleki in si, šepetaje, nekaj dopovedovala. Vprašal sem ju, o čem se pogovarjata. Fantič se je opogumil in ponosno izrekel: “Župnik, a lahko objamem Jezusa?” “Lahko, seveda lahko”, sem odgovoril. Hvaležno sta se nasmejala in se odpravila iz zakristije. Zvedavost mi ni dala miru, zato sem ju na skrivaj spremljal. Zanimalo me je, kaj bosta storila. Previdno sta stopila h kipu mrtvega Jezusa, ki je bil položen ob vznožju Božjega groba, pokleknila, nato pa sta, vsak posebej, naslonila svojo glavo na Jezusova prsa in ga objela. Opazoval sem ta prizor. Ti trenutki so bili meni osebno vrhunec letošnjega praznovanja največjih skrivnosti naše vere.
Otroci so Jezusovi ljubljenci, saj jih je naš Odrešenik postavil za zgled: “če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji” (Evangelij po Mateju, 18. poglavje, 3. in 4. vrstica).
Postati kakor otrok, pomeni gledati s srcem. Morda smo se v teh viharnih časih preveč navadili gledati s preračunljivostjo, kar pomeni gledati skozi računice uspešnosti, učinkovitosti, številčnosti: je super, je uspešno, je veliko! Jezus našo logiko postavlja na glavo.
Zato Vam iskreno voščim in privoščim Jezusov objem; objem Njega, ki nas ljubi in nas nenehno upodablja po svojem Srcu.

Vaš Janez