Mariji naproti

2. Maj 2021 | Iz zakladnice | 0 komentarjev

Vse življenje je prenašala pretanjeno bolečino.
Bolečino, da ni mogla živeti v Nebesih, ki jih je nekoč videla! …
Dokler ni spet postala otrok,
kakor je bila v času, ko je videla Mater Božjo! …
predstojnica karmela v Coimbri o s. Luciji


Tiste, ki pravijo, da je rožni venec zastarela in enolična molitev zaradi ponavljanja molitev, ki ga sestavljajo, bi vprašala: ali sploh kaj živi, ne da bi za to nenehno ponavljali ena in ista dejanja?
Bog je ustvaril vse, kar obstaja, tako, da se ohranja z nenehnim in stalnim ponavljanjem enih in istih dejanj. Da bi ohranili naravno življenje vedno vdihujemo in izdihujemo na enak način; srce nenehno bije v istem ritmu. Zvezde, kot sonce, luna, planeti, zemlja se gibljejo vedno po isti tirnici, ki jim jo je določil Bog. Za dnevom pride noč, leto za letom, vedno enako. Sončna svetloba nas razsvetljuje in ogreva na vedno enak način. Pri toliko rastlinah poženejo pomladanski listi, potem pa se odenejo v cvetje, obrodijo sadove in spet jeseni in pozimi izgubijo liste.
In tako se vse drugo ravna po zakonu, ki ga je Bog določil, in še nikomur ni prišlo na misel, da bi rekel, da je enolično. Ne zdi se nam čudno, da vse to rabimo za življenje! V duhovnem življenju prav tako
potrebujemo nenehno ponavljanje enih in istih molitev, dejanj vere, upanja in ljubezni, da bomo imeli življenje, saj je naše življenje nepretrgana udeležba pri življenju Boga.
s. Lucija, fatimska vidkinja

0 komentarjev

Kaj pa vi menite?

Pin It on Pinterest

Deli s prijatelji