Eden od »dvanajstih apostolov«, mož, ki so v četrtek, 5. julija 2018, obiskali gospoda nadškofa Staneta Zoreta in mu predstavili svoje poglede na prihodnost naših dveh župnij, mi je dan kasneje, ko je prejel moje sporočilo o novi nadškofovi odločitvi (duhovnik ostaja še dve leti tu, župniji pa se med tem pripravljata na upravo od drugod) sporočil: »Zdaj pa hrabro naprej in popravi zadnje župnijsko oznanilo!« S tem zapisom popravljam oznanilo, kot sem ga zapisal v zadnjih oznanilih: *s prvim avgustom župniji še naprej dihata kot samostojni občestvi, s svojim duhovnikom*. A prišlo je do pomembne odločitve: na skupnem srečanju obeh župnijskih svetov, 12. julija, je bila enodušno sprejeta odločitev, da se utrdijo medsebojne vezi in da odslej naprej še bolj gradimo povezanost: tako znotraj posamezne župnije, kot tudi med obema župnijskima občestvoma. Mnogi ste povezani z dogajanji preteklih tednov. Iskrena hvala vsem, ki ste ta dogajanja vključili v svoje molitve. Iskrena hvala vsem članicam in članom obeh župnijskih svetov, štirim predstavnikom ter dvanajstim možem, ki ste vodstvu nadškofije Ljubljana predstavili zrel, moder, odločen in spoštljiv pogled na vse, kar je povezano s pogoji, da obe župniji, t.j. obe župnijski občestvi, ostaneta živi. Sam sem se med vsem dogajanjem potapljal v skrivnost križa in vstajenja. Svoje svetniške vzornike sem prosil za pomoč, da bi enostavno vzdržal. Kdor želi pripadati Kristusu, mora namreč živeti celostno življenje Jezusa Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove. Končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto, da izpije grenki kelih zapuščenosti. Te misli svete Edith Stein (spominjamo se je 9. avgusta), so mi vedno v veliko spodbudo. V marcu leta 2012 sem v bolnišnici v Brežicah obiskal prijatelja, duhovnika očeta Franceta Špeliča. Njegove poslednje besede, ki mi jih je namenil, dobivajo v mojem življenju vedno globlji pomen: »Janez, pripravi se! Težki časi prihajajo za Cerkev na Slovenskem!« Modri in resni ljudje pravijo, da so ti časi že tu. Po tem, kar se je zgodilo v mesecu juniju in juliju, lahko upravičeno sklepam, da to drži. Hvala za vašo bratsko in sestrinsko oporo; hvala za potrpežljivost in vse darove. Zato, pogumno naprej! Zaradi Vas še bolj zaupam Vanj, ki pravi: »Glejte, vse delam novo!« Zato naj bosta ti dve leti velika priložnost postati svinčnik v Njegovih rokah, da bo preko nas lahko pisal čudovito zgodbo svojega neskončnega usmiljenja. Vaš Janez

Pin It on Pinterest

Share This