Dovolimo se objeti

Vas je presenetil naslov?! Dovolite mi, da vam ga razložim. V nedeljo, 23. julija zvečer, sva s sestro Emo v ljubljanski Filharmoniji prisluhnila koncertu Svetovnega mladinskega zbora.
V drugem delu vrhunskega koncerta so mladi pod taktirko Kena Wakie iz Kenije med drugim izvedli dve pesmi, ki sta se me dotaknili zaradi sporočila in dogodkov med nastopom. Dirigent se je najprej vsem solistom zahvalil z objemom, nato pa je bil tega objema deležen celoten zbor. Občinstvo je dogodek nagradilo z dolgim ploskanjem, ob sklepu smo celo vstali in izrazili spoštovanje in občudovanje. Marsikatero oko, tako v zboru kot tudi med poslušalci, se je zaradi ganjenosti orosilo.

Razmišljal sem (spodbujen tudi ob pogledu na pravkar postavljen spomenik vsem žrtvam vojn in revolucionarnega nasilja na Kongresnem trgu): Slovenci radi ploskamo čustvenim dogodkom, a tako neradi izražamo čustva, kaj šele, da bi si med seboj, t.j. drug drugemu – znotraj naroda – podarili objem. Prepričan sem, da bi bila to rešitev, morda vsaj začetek narodne sprave. Mesec avgust svoj vrhunec doseže v praznovanju Marijinega vnebovzetja. Ko se bomo zatekli pod Marijin materinski plašč, jo iskreno prosimo za dar sprave: za zmožnost odpuščati in prositi odpuščanja; za zmožnost ljubiti in biti ljubljen; za zmožnost objeti in objem prejeti. Jezus, ki ga apostol Pavle imenuje »naš mir« (pismo Efežanom, drugo poglavje, 14. vrstica) naj, po Marijini priprošnji, blagoslavlja vsa naša prizadevanje za podiranje zidov in gradnjo mostov med vsemi ljudmi blage volje. Pa še to: vsaj doma, med najdražjimi, si z veseljem podarjajmo objeme!
Vaš Janez

Pin It on Pinterest

Share This