Nikoli ne bom pozabil srede, 13. marca 2013. Dva dneva poprej, v ponedeljek, sem se v Rimu srečal z vrhovnim predstojnikom Misijonske družbe, zvečer pa sem s prijatelji z Bizeljskega stal na trgu svetega Petra – začudeni smo zrli v preprostega človeka, ki je klečal na tleh in molil. Pridružili smo se mu. Naslednjega dne smo se vrnili v Slovenijo, kjer me je že čakalo sporočilo, naj se v sredo zglasim v svojem novem bivališču, na novomeškem Kapitlju. In tako sem 13. marca 2013 zvečer, nekaj po 18. uri, s sestrami, ki skrbijo za gospodinjstvo na novomeški škofiji, sedel za mizo, srebal čaj in gledal novice iz Vatikana. Zbrani kardinali so zopet pristopili k volitvam; čutiti je bilo, da bo šlo tokrat zares. In res, nekaj pred sedmo uro se je pojavil beli dim, znamenje, da smo dobili papeža. Čez nekaj trenutkov je sledila še uradna objava na balkonu bazilike svetega Petra. Izvoljeni papež, argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio, si je izbral ime Frančišek, po svetem Frančišku Asiškem (kasneje je zaupal, da mu je ta svetnik prišel na misel ob spodbudi prijatelja, kardinala Claudia Hummesa, naj ne pozabi ubogih). Ljudem se je predstavil z običajnim pozdravom in v preprosti beli obleki brez okraskov. Še predeo je podelil blagoslov, je zbrane ljudi prosil, naj ga blagoslovijo in molijo zanj. 

Papež Frančišek me je navdal z upanjem. Končno sem našel prostor v Cerkvi! Zame predstavlja podobo prenove Cerkve, kjer se v prvi vrsti ruši vsa navlaka, ki nikakor ne sodi v Evangelij. Vzpostavlja se prostor, v katerem je genski zapis krščanstva prepoznan kot bogastvo različnosti, v stalnem dialogu s svetom. V središču je živi Jezus Kristus, ki svojo Cerkev pošilja služit, kar pomeni:  v misijon (Jezusovo »Božje kraljestvo« lahko prevedemo v »biti z ljudmi«). To pa je, z besedami papeža Frančiška, »Cerkev, ki gre iz sebe in oznanja.« Ta Cerkev v izhodu, ki gre iz sebe, se udejanja v Cerkvi ki prepoznava, da je močna takrat, ko je slabotna (prim. drugo pismo apostola Pavla Korinčanom 12. poglavje, 10. vrstica). 
Ob sedmi obletnici izvolitve papeža Frančiška nosim v srcu eno samo željo: da bi Frančišek obiskal Slovenijo; saj bi njegov obisk, prepričan sem, pripomogel k resnični spravi in dialogu slovenskega naroda in izzval globoko duhovno prenovo Cerkve na Slovenskem. 
Dragi Frančišek, pridi!

Pin It on Pinterest

Share This