Prav zanimivo zgodovino ima tale uvodnik. Pred nekaj trenutki sem govoril z znancem; vprašal sem ga, o čem naj pišem v oznanilih, pa je rekel: »o iskrenosti«; zatem je klical še prijatelj, njegove prve besede so bile: »glava Janeza Krstnika!« »Prav«, sem si rekel, »to je Božje sporočilo, kajti Janez Krstnik je dal svoje življenje zaradi iskrenosti in zvestobi resnici. 

Nisem junak in ne svetnik; učim se iskrenosti in želim napredovati v tej plemeniti kreposti. Zelo sem vesel, da sta mi starša pri krstu za zavetnika izbrala svetega Janeza Krstnika, Janeza posebne sorte: neprilagodljivega, pogumnega, drznega, a hkrati pripravljenega vživeti se v izjemno vlogo glasnika Jezusovega prihoda: spočet v telesu nerodovitne starke skoči od veselja v navzočnosti Prvorojenega iz deviške mladenke; glas naznanja Besedo in se pred Njo umakne; brlivka govori o Luči in se skrije v njeno svetlobo; največji med preroki se manjša, da bi Večni rastel. 
Fantastična vloga Janeza Krstnika mi daje zalet v poslanstvu vsakdanjika: resnica in pogum, iskrenost in ponižnost. 
Dragi: sestre in bratje obeh župnij! Rad bi se Vam, iz vsega srca, zahvalil, iskreno, da spremljate mojo življenjsko zgodbo ter borbe, ki jih delim skupaj s sodelavkami in sodelavci civilne iniciative Dovolj je. Ob Vas vsak dan vstopam v šolo iskrenosti in poguma, marljivosti in zvestobe. V teh dneh sem velikokrat, podnevi in ponoči, drvel po cestah tja do Ljubljane in nazaj. Med vožnjo so med prsti drsele jagode rožnega venca: molitev je bila najprej zahvala, potem pa še prošnja. Zahvala za dobre ljudi; in prošnja, da Jezus te dobre ljudi, Vas vse, napolni z duhom Janeza Krstnika. 
In kaj je duh Janeza Krstnika? Najprej veselje biti v Jezusovi družbi. Kjer je vera, tam je ljubezen. Dobra povezanost med zakoncema, v družini in župniji. Kjer je ljubezen, tam je mir. Mir v srcu, med ljudmi, v župniji in narodu. Kjer je mir, tam je blagoslov. Jezus deluje s svojim blagoslovom v srcih ljudi blage volje, na široko, obilno, velikodušno. Kjer je blagoslov, tam je Bog. In Bog je naše vse. Tako, prepričan sem, kar iznenada spoznamo, da ni več teh in onih, naših in vaših, takšnih in drugačnih, ampak smo vsi eno, trdno povezani med seboj. Janez Krstnik se je zato iz ljubezni do resnice, iskreno, daroval za blagor vseh. Naj bo naš navdih.          Iskreno vaš Janez.

Pin It on Pinterest

Share This