Emavs, da, tista pozabljena vas, ki je na večer dneva Jezusovega vstajenja postala znana; nekakšen simbol ponovnega odkritja živega Jezusa. Dva izmed Jezusovih učencev sta povsem razočarana korakala proti tej vasi. Vse je končano: Jezus je mrtev, njegovi nauki so šli v pozabo, njegova dela so izničena. Poraz! Hodita po poti in se o vsem tem pogovarjata. Pridruži se jim skrivnostni neznanec. Prisluhne pogovoru; in prosi za besedo. Kot, da nima prav nič potrpljenja: malce ošteje oba, ker ne moreta s svojo pametjo dojeti, kaj se je zgodilo. In potem začne z razlago svetega pisma. »Poglejta, tega, o katerem se pogovarjata, omenjajo že Mojzesove knjige – to je rešitelj, ki Božje ljudstvo vodi iz sužnosti; potem ga omenjajo tudi preroki: Izaija ga slavi kot Božjega služabnika; Jeremija kot pričevalca Resnice; Zaharija kot tistega, ki so ga prebodli… mar res ne moreta razumeti?« Pot z neznancem se konča v Emavsu. Prevzel ju je, zato ga povabita na večerjo. »Ostani z nama!« Neznanec sprejme vabilo in sede za mizo. Ko se pred njimi znajde večerja, neznanec vzame v roke kruh, ga blagoslovi, razlomi in razdeli. Tedaj se učencema odprejo oči in prepoznata osebo, ki je z njima pri mizi: to je Jezus. Od mrtvih vstali Gospod se umakne, preprosto izgine, a zanju to ni več ovira. Takoj gresta nazaj v Jeruzalem in navdušeno pripovedujeta zbranim apostolom in učencem, da je Jezus živ in da sta ga srečala.

Bratje in sestre! Tu odkrivam naše poslanstvo: poslušamo Jezusa – v Svetem pismu; smo z njim pri mizi – pri sveti maši; in o njem govorimo – z dobrimi deli v vsakdanjem življenju. Poslušati, slaviti in oznanjati te zapletene teološke besede razkrivajo kristjanov vsakdanjik. Od mrtvih vstali Jezus naj se nam razkrije, da mu bomo ostali zvesti!

Vaš Janez

Pin It on Pinterest

Share This