Prav v prvem tednu letošnjega oktobra (papež Frančišek ga je razglasil za izredni misijonski mesec, kot milostni čas, za poživitev misijonskega poslanstva Cerkve) sem se v Škofji Loki udeležil posebnega srečanja, ob sklepu pa sem s prijateljema poiskal kraj za kosilo in ga našel v bližini avtobusne postaje. Po kosilu smo se razšli; napotil sem se k parkirišču pri Tehniku. Na koncu mosta, ki od avtobusne postaje vodi na Cankarjev trg, je stal možakar srednjih let in ob njem stojnica z zloženkami, spredaj pa velik plakat z napisom: »Jezus je Pot, Resnica in Življenje.« Priznam, da sem najprej pomislil na sekte, ki Jezusa vsiljivo prodajajo kot propagando. A sem se pošteno zmotil. Možakar je prijazno pozdravil, mi stisnil v roke zloženko z naslovom »Nebeško vabilo« in mi povedal, da ima zame posebno novico. »Katera je ta novica?«, sem ga vprašal. »Jezus te ima zelo rad! Ali ga poznaš?«, mi je odgovoril. Odgovoril sem mu: »Katoliški duhovnik sem, z veseljem ti povem, da je Jezus moje vse. Vsaka ti čast, da sredi belega dne mimoidočim govoriš o Jezusu in njegovi ljubezni do vsakega človeka.« Moj sogovornik je presenečen obstal z odprtimi usti; potem pa se mu je na obrazu zarisal prisrčen nasmeh. Segla sva si v roke in se poslovila. Nisem raziskal, v čigavem imenu je stal na mostu. Dvomim, da bi ga tja poslala župnija Škofja Loka ali pa bratje Kapucini. Morda se je odločil sam, da pričuje o Jezusu. Meni se je ta dogodek vtisnil v srce. Danes zagotovo ne potrebujemo velikih strategij, zvenečih načrtov ali pa dolgoveznih sestankov, da bi poživili misijonsko poslanstvo Cerkve; prav tako tega poslanstva ni potrebno pošiljati v daljne dežele. Tu, med nami, naj ponovno zažari lepota obličja Njega, ki nas ima neizmerno rad. Postajamo in ostajamo Jezusovi učenci in misijonarji, da bi v njem vsi imeli življenje. Pozdrav in blagoslov! j.

Pin It on Pinterest

Share This