Sredi avgusta Cerkev slavi Marijino vnebovzetje. Razmišlja o resnici, da je bila Marija po smrti z dušo in telesom vzeta v nebesa, kjer jo je Jezus postavil za kraljico nebes in zemlje. Nebeška Mati sedaj razprostira svoj plašč nad vesoljstvom, ter nas varuje na naši romarski poti k Jezusu. Veliki Šmaren naj bo zato priložnost, da znova odkrijemo in utrdimo vero v vstajenje mrtvih in večno življenje. Naš, zahodni svet, je namreč zajel silen strah pred trpljenjem, bolečino in smrtjo. Zatiskamo si oči pred dejstvom, da smo bili že ob spočetju določeni za smrt, kajti vse ustvarjeno je minljivo in določeno razpadu. Jezus pa bo naše »bedno telo preobrazil, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva« (pismo apostola Pavla Filipljanom 3,21). Zrem v Marijino podobo, in jo prosim za dar vere, upanja in ljubezni. Rotim jo, naj nam vsem podari globoko zaupanje v Božje načrte; iskreno predanost Jezusu, ki je naše Življenje in Vstajenje. Pred dnevi mi je bilo dano doživeti dva vstajenjska dogodka. Najprej pogreb strica Ivana Valenčiča v Hrušici v Brkinih, kjer smo se Bogu zahvalili za milost ljubečega spremljanja ostarelih, bolnih in trpečih in za dar medsebojne povezanosti domačih in sorodnikov. Teden dni kasneje smo v Brežicah na Božjo njivo pospremili Štefka Kolića, moža in očeta šestih otrok, ki je bil mnogim zgled globoke vere in velikodušnosti. Žena Mateja mu je pri grobu namenila pretresljive besede. Navedel bom nekaj njenih misli: »Hvala za tvojo vero, hvala za vse tvoje in za vse najine skupne molitve. V levem žepu tvojih hlač je bil vedno rožni venec, ki je skoraj vsakodnevno drsel skozi tvoje prste, ustnice in srce… Poskrbel si, da naši družini ni nikoli nič manjkalo. Ob tem pa si vedno rekel: naš cilj so nebesa, živeti tako, da dosežemo srečno večnost pri Bogu!« Moški, ki vsak dan prime v roko rožni venec in si drzne hrepeneti po srečni večnosti! Da, to je mogoče! Marija, pomagaj nam to uresničiti v tem življenju!
Vaš Janez

Pin It on Pinterest

Share This