Zgodilo se je v ponedeljek, 4. marca. Prvo in drugošolci so med veroučno uro (uf!, naporen dan) veselo tekali sem in tja. Nikakor jih nisem mogel umiriti, ali pa vsaj malo pripraviti do zbranosti. V nekem trenutku pa mi je Jezus podaril navdih. Pogledal sem dva med njimi, ki imata bratca in sestrico v tretjem razredu. “No, na kaj se pripravljata Valentinov bratec in Žanova sestrica?” Prvošolec (!) Valentin je takoj ustavil “svoje motorje”, ponosno dvignil roko in prikorakal pred tablo. “Dobila bosta večno življenje”, je odgovoril, in dodal: “To je hostija, v njej pa je Jezusovo telo.” Ostal sem odprtih ust; pa ne samo to. Do tega trenutka nemirni otroci so se popolnoma umirili in začeli smo se pogovarjati o tem, kako je v malem, skromnem koščku hostije skrit živi Jezus. Potem je preostanek veroučne ure minil kot blisk. Preselil sem se med tretje, četrto in petošolce. Bili smo skupaj, v enem razredu. Jezusa sem prosil, da mi dovoli predstaviti izkušnjo pretekle ure. Ne boste verjeli, zopet zbranost in prelep pogovor. In to še ni vse. Popoldne smo se z dekleti in fanti, ki se pripravljajo na prejem zakramenta svete birme, “zagrizli” v isto temo. Splačalo se je. Jezus je vsa srečanja navdihoval in obilno blagoslovil. Spodbujen s temi čudovitimi dogodki se to pot obračam na Vas, dragi starši, ki ste prvi učitelji verouka in prenašalci vere v svojih družinah. Ne bojte se tega poslanstva. Lepa misel o Jezusu, vesel odhod k nedeljski sveti maši, pogovor o Božji besedi, resno dojemanje postnega in adventnega časa ter doživeto praznovanje Božiča, Velike noči in zapovedanih praznikov so odlična naložba, ki v prihodnosti rojeva bogate sadove. Zvečer pa še skupna molitev ob družinski mizi ter križ na čelo in objem. Hvala vam, da ste v službi življenja. Ne pozabite, da niste sami. Župnijsko občestvo vas podpira. Vsem iskren pozdrav in blagoslov,    

Vaš Janez              

Pin It on Pinterest

Share This