Zibel in krsta, vhod človeka na svet in njegovo slovo od sveta, jutro in večer človeškega življenja sta si sorodna: nad obema leži skrivnostna tančica večnosti. Tako je naše življenje. Da srečno dokonča svoj tek, potrebuje bregov in jezov, zlasti v dneh hudourne mladosti. Gorje mu, kdor življenju namenoma ruši bregove in podira mostove. S prodom obsejane njive in blatom posuti travniki mu bodo v kazen. Žal je v naših dneh veliko razdiralcev in rušilcev mladostne sreče. Javnost jo podira: v dušljivo močvaro plehkih, nizkotnih romanov, filmov, opolzkih zabav… Tako se življenje umaže, postara. Nič čudnega, da imamo vedno več mladih starcev… Zgodi se, da pridejo otroci ravno po očetovem hrbtu do boljših služb. Ko so pa splezali v znanju visoko, so padli v značaju globoko. In takrat se oče zave velike vzgojne napake, ki jo je zagrešil: pozabil je voditi otroke pred Boga, jih hraniti z angelskim kruhom, jim vcepiti v srce vero, upanje in ljubezen. Srečen sin, ki najde v svojem očetu to, česar potrebuje: resničnega, življenja veščega prijatelja, zanesljivega svetovalca in vodnika, kateremu lahko razkrije vse svoje načrte, boje, zmage in padce… O stara, prelepa slovenska navada, o prisrčni družinski obred – koliko blagoslova si že priklicala na naše hiše in domove, družinska molitev. Molitev ponižnih, v sveti ljubezni združenih src. V mnogih hišah je družinska molitev utihnila. Zato usiha božji blagoslov, zato gine prisrčna, iz globoke boguvdanosti izvirajoča ljubezen v družinah… Isto velja glede denarja, obleke in jedi. Potrebno je vse to in skrbeti moramo, da si vseh teh dobrin priskrbimo. Nikdar in nikoli pa ne smejo te dobrine človeka tako omamiti, da bi jih imel za cilj svojega življenja. Človeka ne dela bogatega zunanje bogastvo, ampak notranje. Le kdor se z močno voljo zanj trudi, da doseže. To duševno bogastvo, iz vere in božje milosti rojeno, bodi naša moč in slava, bodi največje upanje vseh, ki globoko ljubijo slovenski narod. Filip Terčelj (1892 – 1946); Za domačim ognjiščem (1927)

Pin It on Pinterest

Share This