Za naslov razmišljanja sem uporabil misel osmošolke, ali bolje njeno vprašanje, ki mi ga je namenila na začetku veroučne ure; pred nekaj dnevi.
Da, naše otroke je zaznamovala tragična nesreča, ki jo je Polona doživela na Grintavcu. In kako neverjetno se je tu odprlo vprašanje o smislu življenja; ali še bolje: vprašanje o življenju po življenju.
Mladim sem povedal resnično zgodbo o možu, ki je doživel srečanje z Jezusom. Po poklicu je veterinar, poročen z globoko verno ženo, ki opravlja službo katehistinje v šoli in župniji; ter oče dveh otrok, ki sta danes že nekaj let srečno poročena in sta si ustvarila lepi družini. Ta mož do odločilnega srečanja z Jezusom ne samo da ni čutil nikakršne potrebe po veri in molitvi, bil jima je odkrito nasproten, zato se je iz svoje žene norčeval in se ji posmehoval. Nato pa je nastopil odločilen dan. Moža je v veterinarski ordinaciji med operacijo psa zadel infarkt. Svojemu asistentu je še uspel povedati, da se počuti slabo, in že v naslednjem trenutku “ga je zmanjkalo”.
Prebudil se je v bolnišnici in ob sebi zagledal sina in hčer, ki sta ga držala vsak za eno roko in ga jokaje rotila, naj se zbudi. Odprl je oči in, po svoji stari navadi, s kletvicami izrazil jezo nad tem, da se je vrnil v ta svet. “Kaj se je zgodilo”, sem ga vprašal. Povedal je, da se je po infarktu znašel v dolgem tunelu, v katerega je prihajala čudovita svetloba. Naenkrat je predenj stopil Jezus in mu rekel, naj bo hvaležen ženi, ker mu je izprosila življenje. Zato ne bo šel takoj v večnost, pač pa se bo vrnil na zemljo in tam slavil Gospoda. Danes je ta mož globoko veren človek. Kljub vsakdanjim obveznostim doma in v službi (družina je postala velika; veterinarska ordinacija pa zelo znana in uspešna) si vsak dan vzame dovolj časa za osebno in skupno molitev ter obisk svete maše. Pa še to: v vsakem pogovoru in srečanju ponosno omeni, kako komaj čaka, da pride k Jezusu.
Meni takšna pričevanja dajejo spoznanje in pogum, da z gotovostjo odgovorim na vprašanje, kakršnega je zastavila tudi naša osmošolka: “A je kaj po smrti?” – JE!
Vaš Janez

Pin It on Pinterest

Share This